| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Po krnskih mulatjerah |
| Po krnskih mulatjerah |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| sobota, 11. avgust 2001 |
| :: Kratek opis :: |
| Čudovito nadaljevanje ture od pl. Razor do izvira Tolminke, tokrat na greben tolminskih hribov in mimo Krnskega jezera do Lepene |
| :: Opis poti :: |
| (Modrej) Most na Soči - po cesti proti Tolminu - pred njim desno navzgor proti Žabčam - Zadlaz-Žabče - čez most preko Zadlaščice - Tominske Ravne - levo v smeri markacij za planino Razor - do konca ceste in skozi leso, nato vzpon po mulatjeri levo navzgor do stika s potjo, ki pripelje s planine Razor, nato levo po njej - na razcepu pod planino ostro desno navzgor v smeri oznake za pl. Kal - planina Na Kalu - na planini navzgor do nadaljevanja mulatjere proti levi - dolgo prečenje pod Tolminskim Kukom do začetka spusta - spust po serpentinah do planine Dobrenjščica - do koče in naprej mimo nje po poti - dolgo prečenje po izpostavljeni mulatjeri pod Mahavščkom in Bogatinom - vzpon po serpentinah do prevala pred sedlom Prehodci - spust po poti do ostankov kasarn Za Lepočami - stik s potjo Krnska jezera-Komna in levo po njej - spust po mulatjeri levo od poti do planine Duplje - levo do jezera - nazaj do planine in do Koče pri Krnskih jezerih - 200 m nazaj proti jezeru in desno navzgor po kolovozu in po njem do prevala pod Vrhom Duplja - navzdol do žičnice in levo po mulatjeri - po zelo kamniti mulatjeri navzdol do Doma dr. Klementa Juga v Lepeni - po cesti navzdol do kampa Klin |
| :: Opis ture :: |
Znano je, da je po soških in tolminskih gorah vse polno mulatjer, ki so večinoma ostanki soške fronte, nekaj pa jih je bilo narejenih tudi med obema vojnama. Veliko teh poti je zapuščenih in zaraslih, nekatere pa so se ohranile, večinoma kot planinske poti. Eno takih poti smo pred mesecem dni izkoristili za čudovito prečenje od planine Razor do izvira Tolminke. Na planini Dobrenjščica smo takrat srečali poznavalca okoliških poti, ki nam je postregel z marsikatero koristno informacijo. Takrat se je tudi rodila ideja o pričujoči turi. Je nekakšno logično nadaljevanje prečenja, ki se od planine povzpne na sam greben tolminskih hribov, tam pa se priključi na pot, ki povezuje Komno in Krnska jezera. Je daljša in napornejša, najlepši del pa je prečenje od planine Dobrenjščica do prevala Prehodci, ki poteka po neverjetno lepo speljani, izpostavljeni in pogosto v skalo vsekani mulatjeri. Pomankljivost pa je težak in ekstremno kamnit spust s Krnskih jezer v Lepeno. Prav tako tura ni krožna, povratek do izhodišča je dolg (50km) in poteka po glavni cesti. Mi smo v kampu Klin na začetku Lepene pustili avto, s katerim smo se vrnili do izhodišča.
Od stare 'tolminske' ekipe smo se ture lotili trije, Milko, Urbe in jaz. Milko kot domačin naju je z Urbetom gostoljubno prenočil (še enkrat hvala za vse!), zato smo se ture lahko lotili navsezgodaj. Ker je preko noči precej padal dež, smo počakali, da se je zlilo, nato pa smo odkolesarili po znani cesti do Tolminskih Raven. Namesto vzpona do planine Razor smo se odločili za vzpon po direktni varianti na planino Kal, ki se odcepi takoj za leso pri tabli TNP. Skoraj ves vzpon je prevozen, je pa zelo strm in naporen in zato precej težji kot vzpon do planine Razor. Poti od planine Razor se priključiš malo pred zaključnim vzponom do planine Kal. Tu nas je malo presenetil dež, za katerega se je pozneje na srečo izkazalo, da je bila le plohica. Nekaj časa smo vedrili pod drevjem, nato pa zagrizli v klanec do planine Kal. Tu smo se poskrili v eno izmed koč in malo preklinjali vremenarje, ki so za ta čas dneva obetali razjasnitve. Na srečo je plohica kmalu minila in na obzorju se je res začelo kazati jasno nebo. Nadaljevanje poti do planine Dobrenjščica je minilo hitro in brez posebnosti. Obnovili smo zaloge vode in se podali po nepoznani poti naprej. Lepo prevozna singlca najprej poteka po gozdu, nato pa začne prečiti skalne sklade pod Mahavščkom. Ta del je resnično spektakularen. Pogosto v skalo vsekana mulatjera zvito preči stme stene in to le v rahlem, lepo prevoznem vzponu. Vsekakor bodo več povedale slike. Pod Bogatinom pa se začnejo strme serpentine, ki pripeljejo na sam greben hribov. Tu je vožnje za nekaj časa konec in naslednjih pol ure oz. 200 višinskih metrov do prevala je treba kolo več ali manj porivati, mestoma pa je vožnja vseeno mogoča. Preval, ki je nekaj pred sedlom Prehodci, je tudi najvišja točka ture, od tu gre le še navzdol. Lep spust te pripelje do veličastnih ostankov nekdanje vojašnice v dolinici Za Lepočami, kjer je tudi stičišče naše poti z potjo Komna-Krnska jezera. Zaviješ levo in se po lepi mulatjeri spustiš proti planini Duplje. Peš pot gre sicer naravnost navzdol, a jo prepusti planincem, ki jih je tu kar precej in se raje odpelji po mulatjeri, ki preči navzdol po levem pobočju. Na planini zavij levo po poti. Kratek vzpon te pripelje do jezera. Tu velja opozorilo, da so Krnska jezera, še posebej v poletnem času zelo obljudena in obnašaj se temu primerno. Mogoča je tudi vožnja ob jezeru na drugo stran. Od jezera smo se nato odpeljali nazaj do planine Duplje in naprej do Koče pri Krnskih jezerih. Naša kolesa so očitno bila velika turistična atrakcija, vsaj glede na poglede, ki so jih pritegnila. Pri jezerih se je že davno zjasnilo in prav uživali smo v toplem soncu, kajti prej nas je več ali manj zeblo. Od koče imaš dve možnosti, ena je peš pot, ki ni prevozna. Začne pri koči in pelje v smeri severa, za kolo bolj primerna varianta pa je kratek povratek v smeri planine Duplje in potem vzpon na preval po kolovozu, po katerem s traktorjem prevažajo tovor od žičnice do koče. Kolovoz se odcepi desno gor malo pred planino Duplje. Na tem povratku do kolovoza smo srečali t.i. rangerja TNP, ki je seveda skoraj skočil iz kože, ko nas je zagledal. Poleg kazni 20.000 SIT na glavo nam je grozil tudi z prevozom koles v dolino z žičnico in policijo, ki nas bo tam čakala. Po pogovoru se je izkazalo, da misli, da smo prišli iz Lepene in hočemo kar na Krn, zato je zahteval, da gremo takoj dol v Lepeno. No, to mu ni bilo težko obljubiti, ker smo ravno to tudi hoteli narediti. Od kod smo prišli, mu raje nismo povedali. No, nekako so se duhovi pomirili in izpustil nas je z opozorilom in letakom o TNP. Še nekaj besed o tem niže. Kratkemu vzponu po kolovozu do prevala sledi spust in to končni. Pri žicnici gre peš pot naravnost navzdol, mulatjera pa zopet zavije levo. Začne se precej lepo in gladko, nato pa postaja vse bolj kamnita. Vožnja je ves čas, razen nekaj kratkih detajlov, mogoča, a je zelo zahtevna in naporna, mestoma tudi nevarna. Brez vsaj prednjih amortizerjev je močno odsvetujem. Glede na Strme kolesnice smo jo ocenili kot S6 z pogostimi mesti S7. Ker se položno spušča, se kar noče končati. Ko dodobra pretresen končno dosežeš Dom Klementa Juga v Lepeni, je težav konec. Čaka te le še hiter spust do kampa Klin in glavne ceste skozi Trento. Nam še 50km glavne ceste do izhodišča ni preveč dišalo, zato smo v Klinu dan prej pustili avto, s katerim smo se po zasluženi pijači odpeljali nazaj do izhodišča. Taka varianta je priporočljiva, ker je sicer krožna tura v enem dnevu precej težko izvedljiva.
Zaradi svežega vremena nam namakanje v bazenu tokrat ni dišalo, zato pa nam je toliko bolj prijala odlična večerja, s katero nam je postregla Milkova žena.
Iz primerjave obeh tolminskih tur pride ven kot zmagovalna prva tura, Planina Razor-izvir Tolminke. Pričujoča tura je sicer daljša, težja, prečenje pa je bolj spektakularno (in tudi nevarno), predvsem Dobrenjščica-Prehodci, vendar malo pokvari vtis obljudenost okoli jezer in zoprn spust do Lepene. Vsekakor pa krepko zasluži tako 4 smejčkote za lepoto kot 4 utrujenčke za težavnost. Vsekakor se ture ne lotevaj brez zelo! dobre fizične pripravljenosti in planinskih izkušenj.
Še nekaj besed o kolesarjenju v TNP (in tudi drugod). Glede te problematike je moje mnenje enako mnenju Marka Paternuja v Strmih kolesnicah, odredba, ki izenačuje avte, motorje in kolesa v naravnem okolju, je bedasta in neživljenska. Zato se je ne držim. Se pa držim pravil, s katerimi je koeksistenca živali, planincev in kolesarjev v gorah, vsaj po mojem mnenju, mogoča. To so pravila na strani Etika. Na te argumente je rangerju pri jezeru pravih protiargumentov zmanjkalo, ostalo mu je le še golo vztrajanje na odredbi. Dejstvo je, da se takih in podobnih tur, kot je pričujoča, ne loteva prav vsak 'junak Toškega čela'. Lotijo se jih ljudje, ki jih gore veliko pomenijo in so z njimi povezani. Za take pa verjamem, da jim obnašanje v gorah ni tuje. Zato se prav nič ne bojim, da bo po objavi te ture na Krnskih jezerih nastala gneča kolesarjev. Je pa na žalost tako, da lahko en nevzgojen kolesar uniči trud vseh ostalih. Prosim, ne bodi ti ta! |
|
|
:: Krnsko jezero
Krnsko jezero je največje slovensko visokogorsko jezero
več o tem...
:: Reka Lepenca
Slapovi v koritih Lepence
več o tem...
:: Potok Šumnik
Slapovi v koritih Šumnika
več o tem...
|
|
|
| |
|
| |
Pri Tolminskih Ravnah se mulatjeri ločita; desna pelje na pl. Razor, leva pa na pl. Kal
|
|
| |
Začetek dolgega prečenja na planini Kal
|
|
| |
Sredi poti je kapelica italijanskih alpincev in vpisna knjiga
|
|
| |
Napis italijanskih alpinov pri kapelici
|
|
| |
Spektakel se začne pod Mahavščkom; pod rumenim odlomom pelje naša pot
|
|
| |
|
|
| |
V skalo vsekana mulatjera je dovolj široka za pazljivo vožnjo, pogledi v globino pa so izredni
|
|
| |
Urbe in Milko v akciji
|
|
| |
|
|
| |
Pod Bogatinom se začne vzpon do Prehodcev, na levem delu slike se vidijo cikcakaste serpentine poti; pikici pred skalo pod sredino slike sta Milko in Urbe
|
|
| |
Pogled po dolini Tolminke navzdol; spodaj je travnik, na katerem je izvir
|
|
| |
Pogled na opravljeno pot; zadaj na sedlu je planina Kal
|
|
| |
|
|
| |
Ostanki nekdanjih vojašnic pod Bogatinskimi vratci v dolnici Za Lepočami
|
|
| |
Spust do Krnskih jezer poteka po čudoviti mulatjeri
|
|
| |
Cela ekipa pri jezeru; špička zadaj levo je Krn
|
|
| |
|
|
| |
Pri koči na Krnskih jezerih so bila naša kolesa velika atrakcija
|
|
| |
Na začetku spusta v Lepeno je sledilo 'obvezno' flikanje
|
|
| |
Konec ture v kampu Klin na začetku Lepene
|
|
|
Spisal(a) judy na dan ponedeljek, 19. julij 2004
|
| Kar nekaj objavljenih tur sem že prevozila, pa se nisem mogla vzdržati komentrja. Nedvomno je to najtežja in najnevarnejša tura, kar sem jih prevozila doslej. Pa tudi prehodila. Včeraj mi je bil spust od vrha tovorne žičnice do doma v Lepeni popolnoma odveč, danes pa sem na to že pozabila. Ostal je le čudovit spomin na celotno pot. Velja upoštevati avtorjev nasvet o dobri fizični pripravljenosti in planinskih izkušnjah. Potres prejšnji teden poti ni kaj dosti uničil, so pa mulatjere nasplošno zelo slabe. Predlagam jo vsem gorskim kolesarjem, ki vam vlečenje kolesa ni odveč in je volja s kolesom na Krnska jezera dovolj velika. SREČNO!!! |
| |
|
Spisal(a) Alex-http://tolminski.blogspot.com na dan sobota, 19. december 2009
|
| Danes bi palčala globo ...vožnja v TNPju ... naj vama bo ker sta OK:)) |
| |
|
Spisal(a) Primož na dan nedelja, 26. september 2010
|
| Vsaka čast za čas 5h11min, čeprav škoda za hitenje ... Sicer pa, kako mulatjere napraviti legalne ? Menim namreč, da bi to bilo logično in prav - z ustreznimi pravili igre seveda. |
| |
|
Spisal(a) Jirži na dan nedelja, 26. september 2010
|
Primož, čestitke za turo. Čas 5h11min je čas čiste vožnje, torej takrat, ko se kolo premika. Cela tura seveda traja bistveno dlje, odvisno pač od vsakega posameznika, koliko časa si vzame vmes za uživanje. Če miško malo zadržiš na napisu "Čas vožnje", se pojavi pojasnilo o podatku pri turi.
Veliko lepih tur tudi naprej. |
| |
 |
|
