Etika gorskih kolesarjev


Problem gorskih (in tudi nasplošno) kolesarjev je, da smo povsod "gosti", tako na cestah, kjer imajo prednost avtomobili, kot na pešpoteh, kjer imajo prednost pešci. Posebnih poti za kolesarje pri nas ni, oziroma so silno redke. Pešci o kolesarjih, prevsem v okolici mest nimajo dobrega mnenja, kar ni nič nenavadnega glede na količino kolesarjev po hribčkih v okolici npr. Ljubljane, kjer navadno (hitro) vozijo predvsem po sprehajalnih poteh in ogrožajo sprehajalce. S takim ravnanjem si bomo nakopali le dodatne nasprotnike in s tem nove prepovedi.

   
na poteh za pešče imajo pešci prednost; zmanjšajmo hitrost ali se ustavimo in umaknimo in jim dajmo prednost, to še posebej velja na poteh po hribih
tudi prijazen pozdrav ne bo škodoval
ob vikendih in praznikih se izogibajmo bolj obiskanih poti
na pašnikih vozimo počasi, da ne plašimo živali
VARUJMO NARAVO, po našem obisku naj ostane vsaj taka, kot pred njim
ne povzročajmo hrupa in ne plašimo divjih živali
pri spustih se izogibajmo blokiranju gum, ki povzročajo poškodbe tal, to še posebej velja za gozdne poti, kjer poškodujemo korenine. V tujini velja, da kolesar, ki mu na turi pri zaviranju blokira zadnje kolo, ne zna zavirati. Tako zaviranje je poleg vsega tudi popolnoma neučinkovito. Naučimo se torej pravilno zavirati s prednjo zavoro.
ne vozimo se po travnikih in poljih
za seboj zapirajmo lese in ograde
ne naredimo drugim nič takega, kar ne bi želeli, da drugi naredijo nam

Razno
Etika gor. kolesarjev
Podatki pri turah
O avtorju
 

 
 
 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005