Sortiranje: 
Sortiranje se izvaja z klikom na Asc ali Desc poleg imena stolpca. Asc pomeni naraščajoče, Desc padajoče zaporedje.

Ime ture: 
Opiše glavno značilnosti ture. Pri različnih turah z enakim imenom ponavadi ne gre za turo po isti poti. Če sem turo ponavljal, sem pogosto poskušal poiskati drugačno varianto vzpona ali spusta, od tod tudi navadno različne dolžine in/ali višine. Če miško zadržiš na imenu, se pokaže kratek opis ture in geografska lega po pokrajinah.

 
Ture, pri katerih so tudi slike in (ali) zemljevid in (ali) komentar k turi, ki so ga dodali obiskovalci.

Dolžina:
Dolžina, kot jo prikaže moj števec Sigma 800. Točna dolžina je precej odvisna od natančnosti merjenja obsega gume, njenega tlaka in obrabe, zato so vrednosti približne. Če nas je turo vozilo več, sem za dolžino vzel nekakšno povprečje večih meritev.

Skupno vzpona:
To ni razlika med višinama izhodišča in cilja, pač pa seštevek vseh prevoženih vzponov. Pri nekaterih turah sem si pomagal višinomerom Avocet Vertech, ki ima to funkcijo akumulacije višine vgrajeno, pri nekaterih sem višino izračunal s pomočjo zemljevidov, pri novejših turah pa si pomagam z višinomerom Suunto X6HR. Natančnost ocenjujem na približno +/- 100 m.

Težavnost: 
..... lahka tura
..... izjemno težka tura
Precej subjektivna ocena, za precej tur bo določena po spominu. To je ocena solidno pripravljenega kolesarja, ki na leto prevozi okoli 3500 km predvsem po hribih. Povsem možno je, da me boš na turi, ocenjeni kot lahka, preklinjal zaradi težav in prav tako je povsem možno, da se boš na turi, ocenjeni kot zelo težka, dolgočasil. Težavnost velja le za izvedbo ture, kot je opisana. Na težavnost vplivajo prevoženi višinski metri, dolžina, zahtevnost vzponov in spustov, ...

Atraktivnost: 
.....manj atraktivna tura
..... izjemno atraktivna tura
Za atraktivnost velja podobno kot za težavnost, torej to je subjektivna ocena. To je nekakšen splošen vtis o turi. Zame je atraktivna tura tista, ki poteka po neokrnjeni in samotni naravi, ima lepe razglede, poteka po zapuščenih in skritih mulatjerah, ima lep spust, ... Izrazito neatraktivna ture so redke, v takem primeru sem tudi pokometiral, kaj je na turi narobe. Ocenozelo oz. izjemno atraktivna imajo le ture, ki izrazito izstopajo, npr. Berebica, Baronova pot, Krn, Tolminska prečenja..

Pokrajina: 
Pokrajina oz. geografska lokacija ture v Sloveniji.

Izhodišče: 
Kraj, kjer se tura začne; če je kraj manjši, je omenjen tudi večji kraj v bližini.

Nadmorska višina izhodišča: 
Nadmorska višina izhodišča, kot je podana v Atlasu Slovenije ali na kartah.

Nadmorska višina cilja:
Nadmorska višina najvišje dosežene točke s kolesom.

Dolžina ture:
Dolžina, kot jo prikaže moj števec Sigma 800. Točna dolžina je precej odvisna od natančnosti merjenja obsega gume, njenega tlaka in obrabe, zato so vrednosti približne. Če nas je turo vozilo več, sem za dolžino vzel nekakšno povprečje večih meritev.

Skupno vzpona:
To ni razlika med višinama izhodišča in cilja, pač pa seštevek vseh prevoženih vzponov. Pri nekaterih turah sem si pomagal višinomerom Avocet Vertech, ki ima to funkcijo akumulacije višine vgrajeno, pri nekaterih sem višino izračunal s pomočjo zemljevidov, pri novejših turah pa si pomagam z višinomerom Suunto X6HR. Natančnost ocenjujem na približno +/- 100 m.

Čas vožnje:
To je čas čiste vožnje brez počivanja ali nošenja kolesa. Ta čas prikaže števec na mojem kolesu (Sigma 800) in ga meri le takrat, ko se kolo premika. Pogosto je za izvedbo ture potrebno tudi nekajkrat toliko časa, kot je čisti čas vožnje, to še posebej velja za ture, ki so večjih težavnosti, in več. Navadno potreben čas tudi omenjenim pri opisu ture.

Težavnost vzponov: 
Povprečna oz. največja/povprečna težavnost vzponov glede na lestvico, ki jo v vodniku Strme kolesnice uporablja Marko Paternu in je postala splošno priznana za ocenjevanje težavnosti vožnje.

Težavnost spustov : 
Povprečna oz. največja/povprečna težavnost spustov glede na lestvico, ki jo v vodniku Strme kolesnice uporablja Marko Paternu in je postala splošno priznana za ocenjevanje težavnosti vožnje.

Težavnost: 
..... lahka tura
..... izjemno težka tura
Kompleskna ocena težavnosti ture. Kot vse ocene, je subjektivna. To je ocena solidno pripravljenega kolesarja, ki na leto prevozi okoli 3500 km predvsem po hribih. Težavnost velja le za izvedbo ture, kot je opisana. Na težavnost vplivajo prevoženi višinski metri, dolžina, zahtevnost vzponov in spustov, možne nevarnosti, potrebne izkušnje, težave pri orientaciji...
Tur s težavnostjo in več se lahko varno lotijo le kolesarji, ki imajo z gibanjem in orientacijo po visokogorju obilne izkušnje. Na takih poteh je meja med varno izvedbo in nesrečo pogosto precej ozka, zato se jih lotevaj odgovorno.

Atraktivnost: 
.....manj atraktivna tura
..... izjemno atraktivna tura
Za atraktivnost velja podobno kot za težavnost, torej to je subjektivna ocena. To je nekakšen splošen vtis o turi. Zame je atraktivna tura tista, ki poteka po neokrnjeni in samotni naravi, ima lepe razglede, poteka po zapuščenih in skritih mulatjerah, ima lep spust, ... Izrazito neatraktivna ture so redke, v takem primeru sem tudi pokometiral, kaj je na turi narobe. Oceno zelo oz. izjemno atraktivna imajo le ture, ki izrazito izstopajo, npr. Berebica, Baronova pot, Krn, Tolminska prečenja..

Zemljevid:
Pri nekaterih turah, ki niso v vodničkih, temveč so zrasle na mojem zeljniku bom narisal tudi zemljevid. Ture, ki sem jih vozil po vodnikih, so avtorsko delo in zemljevid bom objavil le z dovoljenjem avtorja. Če moja tura poteka delno po vodniku, delno pa ne, vseeno narišem zemljevid.

Uporabljena literatura:
Našteti so vodnički oz. karte, s katerimi sem si pomagal, skoraj vedno sem uporabil CD verzijo Atlasa Slovenije. Pri visokogorskih turah so, poleg mojega zemljevida, planinske karte področja zelo dobrodošle za uspešno izvedbo ture.

Datum izvedbe: 
Datum vzpona.

Kratek opis: 
Opiše glavne značilnosti ture.

Opis ture:
Približen opis krajev, kjer tura poteka. Pri vožnji po nenaseljenih krajih ne more nadomestiti zemljevida, ker poda le orientacijske točke v bližini katerih poteka tura. Vsekakor je na večino tur s seboj smiselno vzeti zemljevid. Povsem uporabne so razne planinske karte ali fotokopija Atlasa. Sam si pogosto pomagam z Alasom Slovenije na CDju, od koder si natisnem zemljevid področja, kjer poteka tura. Zemljevidi niso investicija, zaradi katere bi kdo bankrotiral, vendar so še kako dragoceni na turah po nepoznanih področjih. Opis sem poskušal sestaviti tako, da orientacija po zemljevidu ne bi smela biti problematična.

Opis poti:
Osebni opis ture. Vsebuje doživetja, nasvete, orientacijske težave in podobno. Novejše ture (od avgusta 1999 naprej) imajo daljši komentar, ker sem ga pisal sproti po turi, pri starejših pa je bolj skromen, ker sem ga pisal po spominu.