Belca
Kratek opis Skozi sotesko Belce na greben Karavank pod Kepo
Lokacija Gorenjska - Zgornjesavska dolina
Izhodišče Mojstrana
Višina izhodišča 641 m
Višina cilja 1587 m
Dolžina ture 46,0 km
Skupna višina 1000 m
Okvirni čas vožnje 3h 37minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura Vrečko-Maher: Gorenjska, gorsko kolesarski vodnik
Opis poti Mojstrana - po označeni trasi opuščene proge do Podkluž - po glavni cesti 200m nazaj proti Martuljku do odcepa desno gor za Belco - po dolini Belce skozi tunel in nekajkrat preko reke mimo odcepa makadamske ceste (~1200 m.n.v.) levo pod planino Na Planji (pl. Brdca) - mimo planina Na planji (pl. Brdca) do konca ceste na sedlu pod Jepco - po isti poti nazaj
 
Opis ture Po katastrofi na Golici pa je bila Belca pravo olajšanje. Od Mojstrane pelje med Savo in cesto označena kolesarska pot po trasi bivše železnice. Nato se cesta vzpne ob strmem in globokem kanjonu Belce, mimo lepe planine Na planji na sam greben Karavank. Pri zapuščenem zavetišču Annahutte stoji nov pločevinast bivak za 2-3 osebe. Od tu sva se spustila nazaj do planine, kjer je Tanja počivala, jaz pa sem se vzpel še do sedla pod Tišlerico, da bi pogledal za morebiten prehod v dolino potoka Hladnik. Na pogled ga ni bilo. Ko sem kupil Paternujev vodnik, sem ugotovil, da seveda je, vendar malo po ovinkih. Nazaj do planine sem imel krasen spust po solidni cesti in definitivno brez pleha, ki bi mi pripeljal naproti. Tudi samota je bila izredna. Srečala sva en avto, nekaj planincev in eno kolesarko. Zadeva je primerna tudi za bolj tople dni, ni pa za poletje. Avto sva pustila v Mojstrani pred trgovino.
   

 

Komentarji k turi
Spisal Boštjan na dan sreda, 17. junij 2009
Od bivaka Annahutte je čudovita in zahtevna siglca po pešpoti, ki je markirana in označena tudi v zemljevidu v dilino belce. Je zelo strma in z ostrimi serpentinami vendar pa skoraj brez dropon in večjih korenin, tako da je fantastično vozna. Po strmini in srpentinah je primerljiva z Dolskim grabnom (velika planina) vendar lažja ker je teren bistveno bolj gladek. Še vedno pa je konstantna S5-S6.

Sam sem naredil turo Korensko sedlo - Železnica - Trupejevo podlne - direkten spust na planino na Planji (ne preko Tišlerice že bistveno višje na cesto kot je v SK - težavnost S5, kakšno mesto morda S6) - Annahutte - spust po pešpoti v dilono belce in nato po cesti do glavne ceste in nazaj po kolesarski stezi v Kranjsko goro). Je čudovita tura z razgledi, strmini vzponi in čudovitimi in zahtevnimi singlcami in razen po glavni cesti brez asfalta.