| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Krvavec |
| Krvavec |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| sreda, 13. oktober 1999 |
| :: Kratek opis :: |
| Tura z (menda) največjo višinsko razliko v Sloveniji |
| :: Opis poti :: |
| Tunjice (odcep proti Šenturški gori) - Laniše - Sidraž - Šenturška gora - Ambrož - Dom na Gospincu - Tiha dolina - Dom na Krvavcu - sedlo Razor - Zvoh - Tiha dolina - Dom na Gospincu - Ambrož - Šenturška gora - Tunjice (odcep proti Šenturški gori) |
| :: Opis ture :: |
(Po daljšem času sem spet našel toliko časa, da sem odpeljal turo, vredno opisa)
S Snailom sva že dvakrat naskočila Krvavec, pa naju je prvič ustavil sneg, drugič pa pozna ura. Tokrat sva bila odločena, da greva definitivno do konca, torej Zvoha. Startala sva okoli enih popoldne, torej kar zgodaj, tudi peljala sva se malo bliže, predvsem pa preko prevala med Tunjicami in Kamnikom, ki sva ga že dvakrat vozila ponoči in nama je bil vedno odveč. Vreme je kazalo solidno, forma tudi in zadeva je stekla. Pod do Gospince sva dobro poznala, vmes sva si še ogledala, kje bo potekal spust, planirala sva namreč spust preko planine Jezerca in po poti, ki seka cesto in gre direktno na Ambroža. Menda služi tudi za trening daunhilarjem!". Med potjo naju je nekajkrat presenetil "šleper", ki je peljal "cegle" na Gospinco, kjer še vedno delajo novo postajo gondole. Upam sem, da so že končali, pa še niso. Na gradbišču pri Gospinci jo ubereš kar preko na drugo stran, kjer pelje ne prestrma cesta v Tiho dolino. Tudi tu gradijo nek prizidek, tako da tudi tu miru ni. Umirilo se je šele na poti proti Domu na Krvavcu, do koder vodi presenetljivo zložna cesta. Ta postane bolj zahtevna pri antenskem stolpu, kjer je zelo drsljiv in šodrast klanec, ki ga je zelo težko zvoziti. Više postane pot zopet boljša in zmeren klanec te pripelje na sedlo Razor med Krvavcem in Zvohom. Proti Zvohu se da peljati še nekaj 100m, nato se pot postavi zelo! pokonci in vožnje je (upam si trditi) nepreklicno konec. Ko bicikel pririneš do konca strmega dela, lahko poskusiš zbrati še preostanek moči in se peljati do vrha (kljub temu, da je zadnji del videti položen, je to le v primerjavi s predhodnim strmim klancem, videz namreč vara, zato se je treba kar precej potruditi). Nagrada na vrhu je čudovit pogled na Kamniške in zadovoljstvo nad opravljeno turo; v Sloveniji se da s kolesom više le še na Mangartskem sedlu in pa seveda pričakovanje 1600m spusta. Spust z Zvoha je presenetljivo gladek, kajti vsi večji kamni so odstranjeni in je zato pravi užitek. S sedla sva se spustila kar po smučišču Njivice, kjer se da po dobri podlagi peljati zelo hitro. Tu pa se je začelo zaporedje dogodkov, ki nama je dodobra pokvarilo spust (predvsem Snailu). Tam, kjer se konča spust čez "kucle" z Zvoha, sem skozi objektiv fotoaparata čakal Snaila. Ker je poziral, je Snail malo bolj "pritisnil" po klancu navzdol, kot je bilo zdravo in zadeva ja proti koncu nekoliko ušla iz kontrole. Posledica se je pokazala v obliki manjše skale, ki jo je zadel z zadnjim kolesom in kljub vzmetenju pošteno predrl (zadnjo) zračnico. Ko je bilo kolo sneto, sva ugotovila, da moja rezervna zračnica oz. ventilček ne paše v luknjo na obroču, ki je bila namenjena malemu ventilu (Presta). Torej je bilo treba "flikati". Po lepem in hitrem spustu v Tiho dolino se je izkazalo, da zakrpani luknji nista edini. Zopet kolo dol in še ena "flikca". Pri natikanju plašča sem uspel dodati svoj prispevek k problemom, ko sem s ključem uspel narediti še eno luknjo (plašč nikakor ni hotel gor le na roko). In je šla še zadnja flikca. Vmes je Snail poskušal še razširiti luknjo na obroču, pa ni šlo. In za finale je pri "pumpanju" odpovedala še tlačilka, ročaj mi je ostal v roki, bat pa v cevi. Tu sva se morala sprijazniti z usodo in Snail se je previdno odpeljal s napol prazno zračnico navzdol. Daunhilarskem spustu sva se morala odpovedati in ker sva se z zračnico ukvarjala celo uro, naju je zopet začela loviti tema. Dve serpentini nad Ambrožem je zadnja Snailova zračnica zadnjič dahnila in za vedno spustila. Ostalo nama je le še to, da sem se sam že v temi odpeljal po avto in prišel nazaj po Snaila.
Kljub veliki višinski razliki, tura zaradi precej dobrih in ne prestrmih cest ni pretirano zahtevna, v spominu pa ostane predvsem lep spust po smučišču Njivice. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
| |
Vzpon iz Tihe doline proti Domu na Krvavcu
|
|
| |
Tu gre zares: vzpon na Zvoh
|
|
| |
No, resnega vzpona je na žalost hitro konec, zamenja ga potiskanje kolesa
|
|
| |
Hitri spust po Njivicah
|
|
| |
Konec veselja za Snaila
|
|
|
Spisal(a) Primoľ na dan petek, 22. avgust 2003
|
|
| |
|
Spisal(a) Frane na dan sobota, 4. oktober 2003
|
30.9.2003
Za spust v spodnjem delu predlagam gozdno cesto iz Šenturške gore v Poženik.
Verjetno je tudi iz Ambroža dol kaka lepa gozdna cesta? |
| |
|
Spisal(a) Miha na dan petek, 2. julij 2004
|
Za vse, ki bi si glede na veliko visinsko razliko zazeleli malo bolj "odklopljen" spust, priporocam v spodnjem delu pespot direktno pod gondolsko zicnico. Spust se zacne pri zgornji postaji gondolske zicnice in poteka ves cas v obmocju pespoti, zakljuci pa se malo nad spodnjo postajo. Zacetek poti najdemo, ce gremo od zgornje postaje kabinske zicnice kakih 100 m v desno (gledano proti dolini), kjer najdemo odcep in kazipot. Prvih nekaj metrov ni najbolj prevoznih, nato pa cedalje vec. Spust poteka po pespoti in se konca kakih 500 m pred spodnjo postajo gondole, kjer se prikljucimo kolovozu skozi lukenjski graben. Med spustom preckamo nekaj kolovozov, ki jih sicer lahko uporabimo kot lazjo alternativo, drugace pa se cim bolj drzimo pespoti. Orientacija ni zahtevna, saj se pot ves cas spusca.
Celoten spust je tehnicno dokaj zahteven, vendar izredno zanimiv. V veliko veselje bo vsakemu ljubitelju tehnicno zahtevnih odsekov, ki mu ni problem tudi kdaj sestopiti. Za povprecnega gorskega kolesarja, vajenega tudi tezjih spustov je gotovo zvozljivih 75%.
|
| |
|
Spisal(a) DEPRESIJA na dan sobota, 26. februar 2005
|
Vsem je jasno da v zgornjem odseku spusta (Krvavec-Ambrož) poleg markirane pešpoti je bore malo možnosti ... Pri Ambrožu pa se 'odpre' kar nekaj možnosti. Glede na to da kar precej ljudi sprašuje po teh variantah .... tokrat le na kratko ... poti ne bom opisoval ...
Naj omenim le obe markirani pl. poti. Ena je za Stahovico, druga pa za Tunjiško Mlako (Kamnik). Paziti moramo le da ne zgrešimo slabo viden levi odcep par sto metrov nad kmetijo Jagodic. Potem v nadaljevanju se steza zopet razcepi;
Levo se gre za Stahovico, spust je poleti malenkost zaraščen zaradi bolj bujne vegetacije ... Vreden ponovitve ...
Desno se gre pa za Lenart-Senožet-Sidraž ... mogoče malenkost orientacijsko težja, ker so markacije ponekod res redke .... Mogoče le opis odseka Senožet-Sidraž. V Senožetih gremo desno po travniku do konca in tam najdemo na levi strani vlako. Po 100m vlako zapustimo in gremo ostro levo na singlo (slabo vidna!), na prvem stiku z gozdno cesto desno ... do Sidraža. V Sidražu po 50m asfalta takoj levo na markiran kolovoz ... |
| |
|
Spisal(a) Peterkos na dan ponedeljek, 5. september 2005
|
| Ceste na Zvoh ni vec. Vsaj 4.9 2005 je ni bilo. So jo razkopal. U bistvu se cesta konca nekje med TV Stolpom in sedlom Razor. Drugace je pa tura super. |
| |
|
Spisal(a) ivan na dan ponedeljek, 25. oktober 2010
|
| Pot na Zvoh je v najbolj strmem delu že nekaj let tlakovana, tako da je oprijem odličen. Ostaja pa ekstremno strma, tako da za "normalne" še vedno ostaja le pešačenje. |
| |
 |
|
