| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Kolovrat |
| Kolovrat |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| nedelja, 11. april 1999 |
| :: Kratek opis :: |
| Iz Kanala v Soški dolini na vrh Kolovrata in po skriti poti nazaj v Kanal |
| :: Opis poti :: |
| Bodrež - Avče - Doblar - dolina Doblarca - Pušno - Vogrinki - Sleme - sedlo Solarji - vrh Kuka (1243m) - nazaj do Vogrinkov - kmetija Maklavc in Pologar - Volčanski Ruti - Ušnik - Kozaršče - Most na Soči - Lesena vas - Drobočnik - kmetija Smlakar - kmetija Korošec - Gorenji log - po peš poti mimo Babje jame - Spodnji Log - Avče - Bodrež |
| :: Opis ture :: |
| Bila sva na obisku pri prijateljih Klari in Maticu v Bodrežu, pa sta naju peljala na "lokalno" turo. Po dolini Doblarci smo se vzpeli na greben Kolovrata, sledi precej dobra cesta, ki pelje ves čas po dolgem grebenu, vse do najvišjega vrha, Kuka. Ta del je zelo razgleden, lepo se vidijo dolina Soče, Matajur, Stol, Krn, Benečija... Pot ni strma, izjema je le vzpon po kolovozu na Kuk, ki postreže s precej težkim vzponom. V dolino smo se spustili prek Volčanskih Rutov. Do Mosta na Soči je treba po asfaltu, od tu pa pelje zelo lepa pot ves čas visoko nad strugo Soče. Vmes je treba prečkati grapo pri Babji jami, ki je edini zahtevnejši del (nekaj porivanja, morda pa je klanec po suhem tudi prevozen). Naj te velika skupna višina ne prestraši; ker so vzponi večinoma položni, jo opraviš mimogrede. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
|
Spisal(a) Pepo na dan sreda, 27. avgust 2003
|
S Kolovrata sta vsaj dva zanimiva spusta - en je zelo lep, drugi pa odurno grd. Najlepąi vzpon na Kolovrat je iz Volč po novi cesti skozi Kamenco. Ko te cesta po precej strmem vzponu pripelje na Kovačič planino, se lahko spustią po singlci na Fone, kar je lepo in ni problematično. Odurni del se začne, če se s Fonov spustią po potki v Volče, ki je sicer zelo lepo speljana, je pa popolnoma zasuta s skalami, drevesi itd. Potka se unese ąele tik pred iztekom na travnik pri Volčah, kjer se prav hinavsko spremeni v hitro singlco z gladko travnato podlago.
Če se ne odločią za spust na Fone, nadaljujeą do grebena Kolovrata, kjer se priključią na asfaltirano cesto. Po njej se spustią mimo odcepa za Italijo in nadaljujeą po makadamu do manjąega sedelca, kjer se levo odcepi kolovoz. Tu med koprivami poiąčeą začetek lepe potke, ki se spuąča ob potoku. Potka se niľje priključi na kolovoz (ki pripelje s prej omenjenega sedla), nadaljujeą po kolovozu dokler se levo ne odcepi potka, ki te v strmem a zelo lepem spustu pripelje v Čiginj |
| |
|
Spisal(a) Nejc na dan četrtek, 22. september 2005
|
Tura prepolna lepih razgledov in muzejev na prostem z neštetimi ostanki 1. svetovne vojne. Za izhodišče smo si izbrali vas Volče ter se mimo Volčanskih rutov in preko res neverjetno razglednega grebena povzpeli na Kuk. Peš smo zlelzli tudi na "zloglasno" Ježo, kjer pa je narava že popolnoma prekrila 90 let stare ostanke vojne vihre. Za Gradom in pod Očno smo naleteli na zelo lepe rekonstrukcije stanja iz časov soških front.
Kljub lepi soboti smo na naše prijetno presenečenje na celotni poti srečali le dva avtomobila. Izlet na greben Kolovrata vsekakor priporočam tudi kolesarsko usmerjenim družinam, ker sta tako vzpon kot spust relativno nezahtevna, prometa, če temu lahko tako rečemo, pa tu praktično ni. Ker si zaradi letošnje moče, kake telovadbe bo peš poteh pač nismo mogli privoščiti, smo se na izhodišče spustili po lepi cesti, ki pelje mimo Hlevnika in Kovačičeve planine. Res škoda, da je ta nedvomno prekrasen konček Slovenije praktično neobiskan in kar nekako pozabljen . Trdim, da neupravičeno. |
| |
|
Spisal(a) Milko 55 na dan ponedeljek, 16. julij 2007
|
Pepo opisuje spust s Slemena v Čiginj. Naj dodam le nekaj korekcij. V bistvu sta možna dva spusta s Slemena. Po široki gozdni cesti, ki se po cca 2km konča, nakar je potrebno navzdol v hosto in po vojaškem jarku. Drugi spust je po singli, ki se začne prav tako na Slemenu. Potko se dobi tako, da se gre na Slemenu skrajno levo. Trenutno je celotno območje lepo pokošeno, vendar tako ni vedno. Je zaraščeno z lapuhom, tako da je težko najti odcepek. Singla ti postreže z vrtoglavim spustom, ki le poredko pojenja. Je mešanica kamnite podlage in zemlje. Tudi kakšna veja in korenina se najde, ampak to spada k turci. Stezica se izteče tako, da se priklopi na tisto široko "avtocesto", tik preden se konča. Po zemljevidu naj bi se stezica nadaljevala še navzdol, vendar sem odcepek nekje spregledal, vračati pa se tudi nisem nameraval. Celoten spust me ni nikdar prav prevzel, saj je v listju skritih preveč skal. Včasih naredim še eno varianto spusta, tako da zavijem levo navzdol v Volče in ne nadaljujem proti Čiginju. Tudi ta del je zahteven,še posebno če je podlaga vlažna(itak je skoraj vedno).
Odkar pa sem "dobil" povezavo z Očno in Volčanskimi Ruti, ne vozim več v Čiginj ali Volče, ampak je to le rezervna varianta za primer hitrega sestopa(vremenske neprilike).
Ta zadnja varijanta, pa že zahteva nov opis kot samostojno turco. Naj na hitro dam glavne oporne točke. Na slemenu se gre v smer table 9.konfin,Očna... Ko se gozdna cesta izteče nekje pod Očno sledi singli, ki prečka travnik in pride na mulatjero, ki se v blagih ridah spušča navzdol vse do kmetije Fratnik. Po cca 300m se pride do ostrega desnega ovinka, ki te pelje navzdol v grapo, ter se nato pozpneš navkreber v Volč. Rute. Ampak to je makadamska gozdna cesta, zato je v tem ostrem ovinku nadaljevati naravnost navzdol. Po 100m se pride v gozd (mimo lovskih pasti). Slediš spustu navzdol in ko prideš do brunarice, se gre po cca 200m ostro levo. Ta pot te dostavi po spektakularno speljani mulatjeri v Čiginj. Tu je spusta konec in si v piceriji. Tu lahko privežeš dušo in telo.
To je to, ker pa mi je Očna še posebej v čislih, sem poiskal še en pocukran spustek, ki pa naj ostane le za izbrance in ljubitelje WW1. |
| |
 |
|
