Planina v Plazeh
:: Pokrajina ::
Primorska - Dolina Trente
:: Izhodišče ::
Kamp Klin na začetku Lepene
:: Višina izhodišča ::
465 m
:: Višina cilja ::
1570 m
:: Dolžina ::
32,0 km
:: Skupno vzpona ::
1150 m
:: Čas vožnje ::
3h 0minut
:: Težavnost vzponov ::
:: Težavnost spustov ::
:: Težavnost ture ::
:: Atraktivnost ::
:: Zemljevid ::

Turo brez težav sledimo po spodaj omenjenem zemljevidu, ker je edina cesta na tem področju
:: Literatura ::
zemljevid Julijske Alpe - Zahodni del, Marko Paternu: Strme kolesnice
tiskalniku prijazno
:: Datum izvedbe ::
petek, 2. november 2001
:: Kratek opis ::
Na lepo planino pod grebnom V. Špičja
:: Opis poti ::
Kamp Klin v Lepeni - proti glavni cesti skozi Trento in pred mostom preko Soče desno navzgor - skozi Mišjo vas in navzdol do Soče in Črešnjice - v vasi desno do stika z asfaltno cesto pri kraju Log - desno in navzgor do Vasi na Skali - na koncu vasi ostro levo in navzgor do zapornice - mimo zapornice in nvzgor po najbolj zvoženi cesti do lovske koče v Pologu - mimo koče naprej po slabši cesti do izravnave - po ravnem do križišča in levo navzgor po kolovozu do planine v Plazeh - pri lovski opazovalnici desno do konca ceste malo naprej - po isti poti nazaj do izhodišča (možna je tudi varianta spusta skozi vas Pod Vršičem)
:: Opis ture ::
Planina v Plazeh me je zaradi svoje odmaknjene lege pod grebenom Velikega Špičja že dolgo mikala. Imel pa sem en kar resen zadržek, namreč pot je pri lovski koči v pologu posebej za kolesarje prepovedana. Prijatelj Tedi je imel nekaj let nazaj zaradi tega težave z redarji v TNP. Na planini jih je namreč z džipom(!!) dohitel ranger TNP, jih grdo ozmerjal in jim grozil z visokimi kaznimi. O tem je bila kasneje tudi diskusija v Grifu z glavnim rangerjem Martinom Šolarjem, ki je takrat postregel z meni popolnoma nesprejemljivim argumentom, da namreč lahko rangerji v imenu zakona le tega gladko kršijo in pri tem povzročajo še mnogo večjo škodo, kot jo "kriminalci" na kolesih. Da o nekaterih rangerjih, ki so hkrati še divji lovci, ne govorim. Zaradi naštetih vzrokov sva obisk planine dolgo prelagala in se končno odločila, da poskusiva letos, v pozni jeseni, ko je živali malo, ljudi pa še manj.
Ker sva kampirala v Lepeni, sva se odpravila kar izpred šotora. Obvoz po levem bregu Soče skozi Mišjo vas nudi lepo alternativo dostopu po glavni cesti. Pri Logu se priključiš na pot, ki je opisana v SK. Do Vasi na Skali je vzpon precej po senci in tudi kakšnih lepih razgledov ni, kasneje pa pot postane bolj sončna, kar nama je zaradi mrzlega vremena prav prijalo. Malo nad vasjo obideš zapornico, ki na srečo preprečuje avtom nadaljno vožnjo. Pot je dobra in prijetna, ne nekaj mestih se pokaže lep razgled na dolino in okliške vršace, še posebej markanten pa je pogled na stme stene grebena Velikega Špičja tik nad teboj. Kljub zelo lepi naravi sem kar nekako s strahom pričakoval lovsko kočo v Pologu, kjer je prepoved vožnje za kolesa in morebitne probleme v lovci ali rangerji. Bila sva pripravljena, da bova kolesi pač pustila tam in šla do planine peš. Pa na srečo pri koči ni bilo žive duše. No, pri koči je res znak za prepoved vožnje, čeprav kakšnega posebnega razloga za to ni, avtomobilske kolesnice na tleh pa so pričale, da se lovcev (in rangerjev) te prepovedi ne tičejo in se veselo vozijo s džipi. Zato tudi midva zadržkov nisva več imela in po sicer slabši, vendar utrjeni cesti sva se odpeljala naprej. Kmalu se cesta izravna po krajši vožnji po ravnem prideš do jase, kjer je križišče, slabša cesta gre še naprej, naša pot pa zavije levo navzgor. Pot se kmalu spremeni v kolovoz in do izravnave pri lovski opazovalnici te čaka nekaj precej zahtevnih klancev. Od opazovalnice se lahko zapelješ desno po kolovozu še nekaj 100 metrov, nato pa je poti konec. Tu se odcepi peš pot, ki pripelje na greben Velike Tičarice. Midva sva se odpeljala do koče na planini, kjer sva na zavetrni strani poležavala na prav prijetno toplem soncu. Razgledov na planini sicer nisi deležen, zato pa je narava zelo lepa, divja in neokrnjena, samota popolna. Tudi nobene živali nisva srečala. Pogled na stme stene Velikega Špičja je izreden. Vsekakor priporočam še obisk razgledne Velike Tičarice, ki je kake tričetrt ure hoda nad planino po nemarkirani stezi. Z vrha je lep pogled na mulatjero, ki pelje na Berebico in Staro Utro.
Povratek poteka po isti poti, res pa je, da je v SK varianta spusta mimo vasi Pod Vršičem, ki pa je zaradi že precej pozne ure nisva preizkusila. Špageti za večerjo pri šotoru pa so teknili, kot že dolgo ne.
Tura, ki te pripelje v enega najsamotnejših predelov Julijcev, najlepši čas je vsekakor pozna jesen z bogastvom barv. Kraj, ki ga je težko zapustiti.


:: Zanimivosti ob poti ::

:: Korita Soče
Pred vasjo Soča je reka Soča izdolbla 750 m dolga ter 15 m globoka korita.
več o tem...


Preberi komentarje
Vnesi komentar
   

 


Lep pogled na Trento in vas Sočo, zadaj v daljavi je Rombon

 

 
 


Planina V Plazeh

 

 
 


Veličasten pogled na ostenje V. Špičja

 

 
 


Čas je za povratek...

 

 
 


 

 


:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) Flająi na dan petek, 22. avgust 2003
Odlična tura tudi za malo manj pripravljene kolesarje!
 
Spisal(a) tilen76 na dan nedelja, 2. oktober 2005
Tudi sam lahko potrdim, da je tura povsem primerna tudi za tiste, ki niso ravno v vrhunski formi. Drugače pa v teh krajih vladajo spokojna tišina, zelo malo ljudi, lepi razgledi, sam pa sem imel tudi srečo z vremenom, saj je bilo na prvi oktobrski dan nebo brez oblačka. Priporočam vsakemu, ki ceni mir in tišino in mu ni toliko do adrenalinskih tur. Sicer sem se odpeljal samo do lovske koče in znaka za prepoved, vendar izključno zaradi moje slabše forme, saj me je čakal še povratek v Bovec od koder sem tudi štartal. Zgoraj namreč ni bilo žive duše (razen precej glasnega jelena v daljavi) in bi šel lahko mirno tudi do planine. Skratka, božansko :).
 
Spisal(a) Simon na dan torek, 11. julij 2006
Če nočete zgrešiti in uničiti tele ture, ne upoštevajte znaka bovške tur. organizacije, ki pravi - ko pripelješ do zapornice nekaj naprej od vasi Na Skali, pojdi naravnost (pravilno je ostro levo po makedamu naprej).
Ko sem z zemljevidom Bovec 1:40000 ugotovil, da je tura do lovske koče markirana z oznakami 7 (tudi pravilno vrisana na zemljevidu), sem tem sedmicam seveda slepo zaupal. No, znašel sem se na drugi planini....., nič kaj zanimivi (globoko v gozdu).
Bo treba ponovit, lp Simon
 
Spisal(a) tilen76 na dan sreda, 9. avgust 2006
Simon, verjetno imaš v mislih to zapornico:
http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album1448/zapornica1.jpg
Pri kateri je res treba slediti makadamu ostro levo. V opisu, ki ga omenjaš pa je verjetno mišljena ta zapornica (malce višje):
http://tabla.mtb.si/gallery/albums/album1448/zapornica2.jpg
ki je pravzaprav edina, ki se ti postavi čez pot in tu je treba naravnost (oziroma mimo zapornice). Več uspeha prihodnjič.
 
Spisal(a) Nejc na dan sreda, 23. avgust 2006
Se popolnoma strinjam z predhodnimi komentarji. Mir in tišina vse povsod. Malce lažja tura je prišla kar prav po naporih prejšnih dni, čeprav se iz Bovca nabere kat spoštljivih 1400 m.v.r. No to o miru je držalo do zaključka vzpona. Na planini smo naleteli na parkiran "terenec" TNP-ja poln lovskih oblek?! Okoli koče so verjetno pod budnim nadzorom strokovnjaka iz TNP-ja veselo poplesavali kosci - (beri lovci).  Zaščitene rožice so verjetno ostale nedotaknjene. V posmeh tej komediji smo 200 m naprej naleteli na dve vozili iz naše prestolnice ob njih pa še kadeči žar. Le hipec kasneje pa smo bili priča huronskemu vriskanju čevapčičarjev z osvojene V. Tičarce. No mi se bomo na zloglasno uredbo še naprej požvižgali in to zavestno.
 


 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005