| |
| :: Datum izvedbe :: |
| petek, 9. junij 2000 |
| :: Kratek opis :: |
| Zahtevno, vendar zelo atraktivno prečenje z Dobrče do Prevala in po Baronovi poti do Ljubelja |
| :: Opis poti :: |
| Bistrica pri Tržiču - Brezje pri Tržiču - mimo Bistriške planine - mimo Breške planine - Lešanska planina - Koča na Dobrči - po markirani pešpoti proti Prevalu - Vrh Luž - pod Čisovcem - Preval - po nemarkirani Baronovi poti proti Ljubelju - spust po stari Ljubeljski cesti do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Kljub utrujenosti zaradi prejšnjega dne in trdnemu sklepu, da bo dan namenjen delu, sem precej hitro popustil, ko me je zjutraj klical Zoran in me povabil na turo. Meso je bilo sicer močno, vendar je bil duh šibak (morda pa sta oba šibka, kdo bi vedel) in kmalu se peljeva proti Tržiču. Predlagal sem mu namreč turo, ki se mi je že nekaj časa motala po glavi in sicer prečenje z Dobrče do Prevala pod Begunjščico. Poti še nisem poznal, le oskbnik na Dobrči mi je ob zadnjem obisku koče omenil, da bi verjetno kar šlo.
Ker je bil dan vroč, sva se odločila za vzpon na Dobrčo z vzhoda mimo Bistriške in Lešanske planine. Ta je sicer zahtevnejši kot klasičen pristop po cesti, vendar lepši, manj prometen in predvsem hladnejši. Ker je na kartah pod Lešansko planino narisanih vse polno kolovozov, greš ves čas po najbolj zvoženi cesti in na razcepih vedno navzgor. Izjema je le na vrhu zahtevnega klanca, kjer gre navzdol proti Breški gori boljša cesta, prava pot je namreč ostro desno navzgor v še zahtevnejši klanec. Z Lešanske planine gre pot levo mimo poslopja in pripelje do Koče na Dobrči. Na sedlu pod kočo se desno odcepi markirana pot z oznako za Preval. Te markacije so nama bile vodilo v nadaljevanju poti. Soliden začetni kolovoz sva morala hitro zapustiti in se podati na ozko pot prek strmih pobočij, ki pa je večinoma vozna. Pot se kmalu izboljša in sledi najlepši del poti, spust po gorskem hrbtu proti sedlu Vrh Luž. Spust je precej zahteven, vendar zelo lep. Tu pa je veselja konec. Pot se namreč postavi pokonci, zato je moralo kolo za nekaj časa na ramo. Za porivanje je svet prestrm. Po napornem vzponu (20 min nošnje, priporočam dobre čevlje) se pot spet položi. Sledi dolgo prečenje zdaj levega, zdaj desnega pobočja grebena. Zaradi ozke poti, ki je mestoma precej izpostavljena in jo ves čas prekinjajo korenine in kamenje, je vožnje na žalost malo. Ker je precej nesmiselno po veliki korenini kolo zajahati in pri naslednji čez 10 metrov spet sestopiti, sva kolo večino poti prerinila. Vmes je nekaj kar lepih delov, kjer je vožnja možna, vendar so precej redkejši, kot sva upala. Pot gre tudi ves čas gor in dol, zato je tudi porivanje precej naporno. Šele malo pred Prevalom se pot izboljša, zato sva se lahko do Prevala pripeljala. Ker nama je bilo škoda turo zaključiti z precej nezanimivim spustom po cesti do Lajba, sva turo zabelila še z Baronovo potjo, ki preči pobočja Begunjščice do Ljubelja in je ena naših najbolj atraktivnih poti.
Gledano skupaj je tako nastala težka, vendar atraktivna in razgledna tura v zelo divjem okolju, polna izpostavljenih prečenj po ozkih poteh, ki zahtevajo dobro kondicijo in obutev ter planinske izkušnje. Na žalost pa je treba med Vrhom Luž in Prevalom večinoma peš. So pa tegobe na Baronovi poti hitro pozabljene. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
 |
|
