Iz Belce v Železnico
:: Pokrajina ::
Gorenjska - Zgornjesavska dolina
:: Izhodišče ::
Star železen železniški most čez Savo malo pred Martuljkom pred dolino Belega potoka
:: Višina izhodišča ::
700 m
:: Višina cilja ::
1875 m
:: Dolžina ::
48,0 km
:: Skupno vzpona ::
1400 m
:: Čas vožnje ::
4h 17minut
:: Težavnost vzponov ::
V3-V4/V5
:: Težavnost spustov ::
S4/S6
:: Težavnost ture ::
:: Atraktivnost ::
:: Zemljevid ::
Zemljevid (JPG, 370 kB)
:: Literatura ::
Marko Paternu: Strme kolesnice, karta Julijske Alpe - Vzhodni del
tiskalniku prijazno
:: Datum izvedbe ::
četrtek, 8. junij 2000
:: Kratek opis ::
Iz Belce na Trupejevo poldne in po panoramski cesti do Podkorena
:: Opis poti ::
Stari železni železniški most čez Savo med Martulkom in Podklužami - po označeni kolesarski stezi št. 2 do Podk(l)už - po glavni cesti 200m nazaj proti Martuljku do odcepa desno gor za Belco - po dolini Belce skozi tunel in nekajkrat preko reke do odcepa makadamske ceste (~1200 m.n.v.) levo pod planino Na Planji (pl. Brdca) - po cesti gor mimo planine Mikulica (Mikulovica) do sedla pod Tišlerico (za nekaj stranskih odcepov se ne meniš) - s sedla po stezi po levi strani Tišlerice (steza po desni strani je teže prehodna) na sedlo (travnato dolinico) Velika Trata med Tišlerico in Laskovcem (na kartah napačno označenim kot Grajščica) - preko travnate dolinice na stezo po JV pobočju Laskovca na sedlo med Laskovcem in Kresiščem - navzdol do planine Grajšice pod Kresiščem (možen je obvoz v isti višini po stezi ob desnem robu planine-delno vozno) - do Z konca doline in na navzgor po peščeni poti do sedla med Murnovcem in Maloškim Poldnem- preko travnate dolinice (Stara planina) v smeri Z in po stezi navzgor na sedlo med Murnovcem in Ojstrim vrhom - po stezi desno, ki preči pobočja Ojstrega vrha in pripelje na sedlo med Belimi pečmi (na karti napačno označenim kot Lepi vrh) in Trupejevim Poldnem - s sedla navzdol v strmrm spustu (S6) do travnika in preko njega do začetka ceste pri jagrski koči - po cesti navzdol v Železnico - na razcepu v Železnici desno in navzgor po cesti - po panoramski cesti do stika s cesto Podkoren-Korensko sedlo - po njej navzdol do Podkorna (lahko tudi preko nje na makadamsko cesto in po njej navzdol Podkoren ali Rateče) - v Podkornu na glavni cesti desno in čez 50m levo do smučišča - pri FIS progi v Podkorenu levo in po cesti do Kranjske gore - preko Pišnice do konca ceste - na glavno cesto in takoj desno na makadam - po pešpoti Št. 2 do Martuljka - po pešpoti mimo Mokrih peči do izhodišča (glej opis pri turi Iz Belce v Železnico)
:: Opis ture ::
Na to turo sem se podal že lani, vendar mi je takrat utrujenost preprečila izvedbo cele ture, vse do Trupejevega Poldneva. Takrat sem prišel le do planine Grajšica pod Kresiščem in se od tam spustil v dolino. Tura je bila čudovita, vendar je dolg ostal.
Avto sem tokrat pustil na parkirišču pri starem železniškem mostu čez Savo na izteku doline Belega potoka. Takoj na drugi strani mostu se začne označena kolesarska pot, ki te pripele do Podk(l)už, kjer je treba levo po glavni cesti. Po kakih 300m se pripeleš do odcepa ceste v Belco. Lepa in precej položna pot te pripelje do odcepa poti na Kepo, tu pa se začnejo precej strmejši klanci, ki ne pojenjajo do odcepa pod planino Na Planji (Brdca). Dobra in razgledna cesta te nato v dolgih serpentinah pripelje na sedlo pod Tišlerico. Tu je vožnje za nekaj časa konec. Bolj natančen opis poti do planine Grajšica je pri turi Iz doline Belce v dolino Hladnika. Ko na planini Grajšici preplašiš svizce, te čaka dolgo prečenje nad planino, ki pripelje do travnika na zahodnem koncu planine. Nekaj časa sem še peljal po vse bolj strmem travniku, nato pa je treba na sedlo pod Murnovcem peš. Tu se odpre naslednja lepa travnata dolina (Stara planina), ki kar kliče po počitku. Preko dolinice se vzpneš na sedlo med Murnovcem in Ojstrim vrhom. Tu pa se začne dolgo prečenje preko strmih pobočij vse do sedla med Trupejem in Belimi pečmi (Lepi vrh). Na tem delu je vožnjo pogosto prekinjajo strmejši skalnati ali koreninasti odseki, vendar je večinoma vozna Na sedlu dosežeš najvišjo točko ture. Od sedla pod Tišlerico do sem te ves čas spremljajo izredni razgledi na obe strani meje. Posebej navduši pogled na gore Martuljške skupine. Če imaš še dovolj moči, priporočam 15min hoje do vrha Trupeja, ki je eden najrazglednejših vrhov, kar jih poznam. Ker sem spust ob potoku Hladnik že poznal, sem si zamislil drugačen spust, kot je v vodniku. Mikal me je lep spust v Železnico, še posebej pa razgledi na hribe s panoramske poti proti Korenskem sedlu. Na spustu s sedla proti Železnici je spust najprej zelo težaven (S6), lahko pa je celo neprevozen, odvisno od razmer. Malo niže pa pot postane boljša in čaka te lep spust najprej po poti, nato prek travnika do začetka travnatega kolovoza, ki te v lepem spustu mimo lovske koče pripelje do dolinice Železnica. Tu sta na voljo dve možnosti, leva te v precej zahtevnem spustu ob potoku Jerman pripelje na Srednji vrh, od koder se spustiš v Martuljek, sam pa sem se odločil za panoramsko cesto, ki preči pobočja visoko nad dolino Save vse do Korenskega sedla. Če še zmoreš začetni klanec iz Železnice, je ta možnost precej lepša. Po eni najbolj razglednih cest se spustiš do ceste Podkoren-Korensko sedlo, od koder te hiter spust pripelje do Podkorena. Tu se lahko po glavni cesti vrneš do izhodišča, sam pa se vožnje po njih izgibam kot hudič križa. Zato sem raje zavil desno in čez 50m levo do smučišča oz. FIS proge, kjer se levo odcepi cesta, ki te mirno pripelje do Kranjske gore. Tu pa sem sklenil poiskati še obvoz do Martuljka. Zapelješ se skozi Kranjsko goro in preko za promet zaprtega trga do stika s cesto proti Vršiču. To cesto prečkaš in nadaljuješ prek mostu čez Pišnico. Ko se cesta konča, je treba za nekaj metrov na glavno cesto, tu pa se desno odcepi makadam, ki kasneje preide v pešpot št. 2. Pot delno sledi trasi stare železnice, sicer pa slediš oznakam za pot. Na razcepu kolovozov greš naravnost po slabšem, na ceste, ki jih prečkaš, se ne meniš. Kasneje greš mimo vlečnice v Martuljku, malo naprej pri hiši pa desno na slabšo zvoženo pot. Ta te pripelje do kolovoza, ki gre do spodnjega martuljškega slapu. Slediš poti desno proti slapu, ko je kolovoza konec, greš čez most in levo po poti, ki gre ob desnem bregu potoka. Pot malo naprej preide v kolovoz, ki te pripelje do tolmunov. Kolovozu slediš naprej ob desnem bregu Save, pripelje pa te točno do izhodišča pri starem mostu. Natančnejši opis poti od Martuljka do izhodišča je pri turi Iz doline Belce v dolino Hladnika. Morda je opis videti zapleten, vendar dejanske poti na kraju samem ni težko najti. Koristi pa nekaj smisla za orientacijo. Je pa po mojem mnenju vredno, še posebej lepo je kolesarjenje od Martuljka do Belega potoka po ozki stezi skozi lepe gozdove.
Po mojem mnenju eno najlepših gorskokolesarskih doživetij, kar jih ponuja Gorenjska.


:: Zanimivosti ob poti ::
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene!

Preberi komentarje
Vnesi komentar
   



:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) Anže na dan ponedeljek, 8. september 2003
Za kolesarjenje je optimalen čas spomladi (začetek junija)-ni težav s travo. Lepa pa mora biti tudi jeseni ko rumenijo macesni.
Turo je najbolje vzeti v obratni smeri, torej Podkoren-Belca.
 
Spisal(a) Jirži na dan ponedeljek, 8. september 2003
Ta tura pač poteka v opisani smeri. V obratni smeri, kot predlaga Anže, poteka tura Železnica in Hladnik, ki jo lahko v Grajščici namesto v Hladnik podaljšaš v Belco, vendar tam spust ni tako atraktiven, ker poteka po cesti.
 
Spisal(a) Oldtimer na dan petek, 26. september 2003
Spust po panoramski cesti proti Korenskemu sedlu, lahko malo skrajšaš in pri zapornici, ki je stalno dvignjena, zaviješ na Brvoge k pretvorniku, desno od lovske koče poiščeš potko med dvema macesnoma in se v strmem in lepem spustu po smrekovih iglicah pripelješ do travnika, kjer se pot konča. Prečiš travnik in takoj za eno kolibo ki je desno v dnu travnika, zaviješ desno na pešpot. Po tej pešpoti prideš do gostišča Srnjak nad Kranjsko goro. Tu pa sta dve možnosti. Spust po makadamski cesti v Kranjsko goro, ali nadaljevati mimo gostišča po pešpoti, nad Kranjsko goro v smeri Gozd Martuljka. Greš skozi ene tri lese. Kjer pešpot zavije levo, strmo v breg, nadaljuješ naravnost po poti, ki se malo spušča, prečiš graben, se malo dvigneš in nato po ravnem prideš do vikenda, ki je na desni strani. Greš mimo. Pot se začne spuščati. Ko naletiš na prvo križišče poti zaviješ levo, na naslednjem pa desno in v strmem spustu prideš v Kranjsko goro, oziroma v Log, malo pred Kranjsko goro. Od tu nadaljuješ tuo po opisu avtorja.
 
Spisal(a) agri na dan ponedeljek, 21. junij 2004
Nekaj popravkov imen:

Kresišče, Grajšca, Podkluže, planina Mikulica

 
Spisal(a) Jirži na dan ponedeljek, 23. avgust 2004

Med Kranjsko goro in Mojstrano je sedaj napeljana kolesarska pot, ki večinoma poteka po trasi opuščene železnice. Lep del poti je tudi asfaltiran, recimo del med Kransjko goro in Martuljkom, ki poteka tako, kot je opisano pri turi, je pa dobro označen. Med Martuljkom in starim železniškim mostom pred dolino Belega potoka ni treba več iskati zaraščene poti mimo Mokrih peči, ker je kolesarska pot podaljšana skoraj do mostu. V Martuljku, ko prideš na glavno cesto pri odcepu ceste proti Martuljškim slapovom, greš desno v smeri Mojstrane in preko Save, takoj za mostom pa desno na označeno kolesarsko pot. Na glavno cesto prideš za značilnimi "šikanami", torej kombinacijo ovinkov preko travnikov pri Martuljku. Od tu do starega mostu te čaka le okoli 500m vožnje po glavni cesti.
Seveda pa je opisana pot po desnem bregu Save bolj pustolovska :).

 
Spisal(a) Andrej na dan petek, 17. julij 2015
Včeraj sva s prijateljem poskusila ponoviti turo. Prišla sva samo do sedla Velika Trata.
Opažanja: napačno vrisana pot na zemljevidu (nad Pl. Mikulovica je potrebno iti do Pl. Bavhe in naprej do sedla), višinci nikakor ne morejo biti točni: samo do sedla Velika Trata se jih je nabralo 2200!!! (res je, da sva naredila nekaj dodatnih, ker sva poizkušala iti po vrisani poti, vendar je razlika vseeno prevelika), nad sedlom pod Tišlerco je "pot" komajda vidna, ker nisva lokalca, bi morala za tako turo (beri; iskanje poti) imeti na razpolago dan in pol ter predvsem več pijače (res pa letošnji julij ni najbolj primeren).
Kako zgleda pot naprej ne vem, sem pa ravno toliko radoveden, da bom poizkusil še enkrat, vendar v jeseni.
 


 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005