Planina Dovška Rožca
:: Pokrajina ::
Gorenjska - Zgornjesavska dolina
:: Izhodišče ::
:: Višina izhodišča ::
600 m
:: Višina cilja ::
1660 m
:: Dolžina ::
35,0 km
:: Skupno vzpona ::
1200 m
:: Čas vožnje ::
3h 30minut
:: Težavnost vzponov ::
:: Težavnost spustov ::
:: Težavnost ture ::
:: Atraktivnost ::
:: Zemljevid ::
Zemljevid (JPG, 100 kB)
(Na zemljevidu je narisan le vzpon iz Dovjega ter spust glede na komentar DEPRESIJA-4.8.2004, dolžina 21 km)
:: Literatura ::
Vrečko-Maher: Gorenjska - Gorsko kolesarski vodnik
tiskalniku prijazno
:: Datum izvedbe ::
četrtek, 12. november 1998
:: Kratek opis ::
Na planino visoko nad Mojstrano s čudovitim pogledom na hribe
:: Opis poti ::
Jesenice - pod Mežaklo po poti št. 2 do Dovjega - na razpotju nad Dovjim desno - pod Blažičevo skalo - na razcepu pred Presušnikom levo - planina Dovška Rožca po Dovško Babo - nazaj do razpotja - Rogarjev rovt - Zakamnik - Plavški Rovt - Jesenice
:: Opis ture ::
Tokrat sem šel na turo sam. Dovška Rožca me je že dolgo mikala, vendar me je opis v vodniku malo skrbel, ker je na koncu označen zelo strm vzpon. Vendar je bil dan čudovit, upal sem le, da me ne bo že niže zaustavil sneg. Od Jesenic do Dovjega poteka lep kolovoz, zato ti je pot po glavni cesti prihranjena. Celo označen je kot kolesarska pot s številko 2. Ta pot je del kolesarskih poti, ki so označene na zemljevidu Kolesarski izleti okoli Kranjske gore (imajo ga v turističnih uradih v Kranjski gori in stane 500SIT). Tja do pod Bele Peči se cesta vzpenja precej zložno, od tu naprej pa res ni več šale. Podlaga je precej drobljiva, cesto pa so prekinjali globoki žlebovi, ki jih je naredila voda. Najtežji del je tik pred kočo, vendar sem imel občutek, da vodniček malo pretirava. Cesta je bila povsem kopna in pri koči se mi je odprl čudovit razgled na Julijce. Kljub soncu je bilo precej mrzlo, zato sem se kmalu odpravil nazaj. Spust je hiter in zaradi drseče podlage precej zoprn. Enkrat mi je prednje kolo ušlo v vodni žleb in elegantno sem poletel preko balance, k sreči brez posledic. Vsekakor je na spustu potrebna precejšna previdnost. Kasneje sem v Stmih kolesnicah prebral, da je na tem spustu tudi Marko izkusil podoben polet. Povratek poteka skozi vasi nad Jesenicami, konča pa se s strmim spustom do Jesenic. Avto sem pustil na parkirišču pri bolnišnici.


:: Zanimivosti ob poti ::
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene!

Preberi komentarje
Vnesi komentar
   

 


Bele peči (vse slike je prispeval Oldtimer)

 

 
 


Cesta je precej strma

 

 
 


Tu gre zares, zadnjih 500m

 

 
 


Tik pred kočo je klanec najbolj strm

 

 
 


Planina Dovška Rožca

 

 
 


Pot proti vrhu Dovške babe

 

 
 


Hruški vrh

 

 


:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) milan na dan ponedeljek, 19. april 2004
Man je bla ta tura mal prekratka zato vsem navdušenim gorcem priporočam že opisano varianto iz jesenic na Plavški rovt- Dovško rožco-Golico-Jesenice.Je ena kar zabavna in lepa tura primerna za lepo dopoldne.
 
Spisal(a) DEPRESIJA na dan ponedeljek, 2. avgust 2004
Da se ne vračamo po isti poti je eden izmed predlogov naslenji … Osebno sem alergičen na ture pri katerih se moram spustiti po smeri vzpona …

Spust PL. DOVŠKA ROŽCA-DOVJE (po mark.pl.poti)
Ta pot gre direktno od koče navzdol po grebenu, po desnem robu travnika (pred seboj vidiš Jerebikovec). Prva markacija je precej nizko na enem velikem drevesu, tam greš desno in pol ne moreš več zgrešit. Vmes je en težek odsek kjer sem jst cca 5min nosil (cca 70vm), približno do izvira Starke. Izhod tega prvega odseka je točno na makadamki po kateri ponavadi gremo na Dovško Rožco. 30m naprej je tista železna ograja (lesa) preko katere si moral preplezat (cca 1370v.m.). No, tukaj greš takoj pri ograji desno na singlco (mislim da so tukaj tudi markacije), enih 5m se bicikl prenese na nadaljevanje steze. To je najlepši del! Steza preči južno pobočje Bele peči. Prečiš dva melišča in zopet prideš do stika kolovoza. Tega samo prečiš in greš takoj preko lesene ograje (imaš narejene stopnice). Pri prvem stanu greš desno in takoj nato po levem kolovozu, ki se spušča. Nadaljuješ po tem kolovozu do naslednjega stanu kjer je na desni strani lesena ograja in nadaljevanje singlce (od 1.stanu do drugega je cca 1km, 100v.m.). Začetek je vedno blaten! No, mislim da od tukaj naprej se ne moreš več zgubit. Še en par čudnih (močvirnatih) delov poti je kjer steza seka potok, ampak tam moraš odpeljat po občutku. Izhod je na makadamki nad Dovjem. Tam kjer potok Mlinica kao seka to pot. Tam je tudi oznaka za pešpot za na Dovško.....

Ta pot je v celoti vozna (razen tistih 70v.m. v zg delu- mogoče bi to lahko tudi kdo speljal...). Od železne ograje do stika s prvim kolovozom pa je zadeva prav luštna - bombonček!
Po obilnejšem dežju je sp. del zelo težko prevozen - zaradi blata in drseče podlage. Takrat brez sestopanja tukaj ne gre.... Toplo proporočam!
 
Spisal(a) DEPRESIJA na dan sreda, 4. avgust 2004
SPUST PL.DOVŠKA ROŽCA – SEDLO MLINCA - DOVJE (po mark.pl.poti)


Od koče na pl.Rožca se povzpnemo cca 30vm in na levi strani najdemo nadaljevanje steze. Steza poteka malo gor, malo dol, najvišja kota je 1705mnv… Nato sledi spust na sedlo Mlinca, ki je kar precej razrit od živine, vendar če ti uspe ubrat ta pravo 'linijo' ti skoraj ne rabi sestopat. (Do sedla Mlinca se da pridet tudi po ta 'spodnji' varianti, ki pa je manj priporočljiva, kljub temu da se v enem delu razširi skoraj v kolovoz... Kakorkoli že, zg.varianta je vozna 100%)
Na sedlu Mlinca se nadaljuje prava pot poševno navzgor za cca 20vm, kjer gre steza levo v gozd in se še položno dviguje do 1610mnv ....
Če ubereš najbolj vidno in uhojeno stezo takoj pod to ta pravo ... boš 50vm nižje uletel na jaso z velikimi podrtimi drevesi, kjer se vse konča. Nekakšni 'zametki' stez so še naprej, po "vukojebini" se da vztrajat še dodatnih 60vm navzdol .... dokler te ne bodo ustavila prepadna pobočja nad strugo potoka Mlinca ...Tam si še peš nebi upal ... (Sledi 110vm pešaka navzgor!)
Torej od sedla Mlinca je cca 10-15min porivanja položno navzgor. Če bi bila steza suha in je nebi krave 'obdelale' bi bila zadeva 70% vozna (zanimivo bi bilo pridet sem gor zgodaj spomladi - še pred živino ...!)
Nato sledi spust! Do L.K. Na Brvogah zelo tekoče (le mestoma sestopal) in je res za si prste oblizat. Nižje proti Erjavčevemu rovtu pa ... skoraj vse vozno ... ampak najmanj dva odseka po cca 15m pa ... zame nekoliko pretežko (dropi+ozke serpentine)(S6/7) (Jirži, kapodol!).... je pa bilo kar precej odsekov kjer sem bil skozi na moji 'meji'. (le kot info ... povprečen naklon Brvoge-pl.Mlinca nekaj manj kot 30%)
Erjavčev rovt (oz.pl.Mlinca) sem jaz le oplazil po desnem robu, prečkal dve lese, ter fajn opral drek in blato z bicikla pri prečkanju par metrov široke struge potoka (1070mnv). Vode je bilo kar obilno, vendar vozno. Tukaj se začne gozdna cesta.
Markirana pot se od tu dalje ne ujema z vrisano na zemljevidih!
Torej ... Od prečkanja struge nadaljujemo po cesti 1.1km do prvega križišča (1030mnv), kjer se nam ena cesta priključi z desne. Takoj za križiščem (!!) se levo odcepi slabo vidna singlca! Lepa, hitra in tekoča! Parkrat preči cesto (3x), ter se skozi 1.5m visoko praprot prebijemo do el. pastirja, ki ga samo prestopimo (!!) in nadaljujemo po lepi singlci ki preči travnik ... do železne ograje (vrata)(780mnv, zraven brunarica z SLO in EU zastavo) Prestopimo, nato sledi še cca 100m kolovoza ki se priključi na cesto (mešanica betona , asfalta in makadama) in po nekaj ozkih uličicah se pridrvi pred gostilno(?) Pr'Katri (700mnv) v Dovjah.
(Jirži, glede na to da si tudi ti odpeljal ta spust …. Lahko kaj dodaš in spremeniš po želji … mislim pa da se strinjava oba da je spust res vreden ponovitve!)
 
Spisal(a) Jirži na dan četrtek, 5. avgust 2004
Ja, hotel sem narediti samostojno turo s tem spustom, pa si me prehitel :). Moram pa priznati, da se nič ne spomnim potiskanja bicikla 10-15 minut s sedla Mlinca. Mislim, da sem s najnižje točke sedla le prečil levo rahlo gor do korita in mimo njega še naprej rahlo navzgor. Tam je bilo treba malo peš, nato pa je bilo naprej skoraj vse vozno. Vmes sem še planšarici z Rožce iskal krave (ki so bile na trati pred prelomnico :)). Sem pa res imel pot suho in tudi razrita ni bila kaj dosti.

Tisti spust z Brvog do pl. Mlince je res pošteno strm, par odsekov je res konkretnih. So pa bile razmere lani kar dobre, verjetno so letos slabše, ko je toliko vode.
 


 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005