www.mtbture.com -

Odcep za Stol v Završnici - pred Valvazorjevim domom levo proti Ajdni - Potoška planina - spsut do Valvazorjevega doma - pred domom na peš pot proti Stolu - Žirovniška planina - Zabreška planina - Doslovška planina - Tinčkova koča - spust po dolini Završnice nazaj do izhodišča

:: Opis ture ::

Ko sem enkrat začel obdelovati Stol in okolico, pač nisem mogel kar tako nehati, zato je je tudi pričujoča tura s tistega konca. Obljubim pa, da bom poslej Stol pustil pri miru vsaj nekaj časa. Tura je precej težka, predvsem zaradi precej nevarnega in ozkega singletracka prek stmega pobočja med Doslovško planino in Tinčkovo kočo. Sicer je ta del precej kratek in se ga da brez težav prehoditi, vendar potem zamudiš bistvo ture.
Avto sem pustil kar na parkirišču v Završnici pri odcepu ceste proti Valvazorjevi koči por Stolom. S tem sem se sicer prikrajšal za ogrevanje iz Žirovnice, vendar vsaj težav s parkirnim prostorom ni bilo. Prvih klancev se neogret loti raje počasneje, ker ti sicer hitro dvignejo srčne obrate. Dolgih in precej strmih serpentin ne zmanjka prav hitro, na odcepu proti Potoški planini pa se le upehajo. V prijetnem vzponu prikolesariš na Potoško planino, od koder se odpre lep razgled po dolini Save in Julijcih. Od tu te strm spust pelje navzdol proti domu, malo pred njim pa zapelješ na peš pot proti Stolu. Že prvi klanec na poti mi je postregel z nekaj metri pešačenja, saj ga nisem zmogel, v obrambo lahko rečem, da je res zelo zahteven in kamnit. Nadaljevanje poteka po poti, kjer je mestoma treba zaradi skal sestopiti, sicer pa je kolesarjenje prijetno in razgledno. Najlepši razgled je pri Zabreški planini, ki je tudi primerno mesto za počitek. V nadaljevanju pazi, da ne boš zgrešil odcepa pešpoti levo gor, še preden se kolovoz začne spuščati. Zaradi širitve kolovoza je začetek odrezan in precej težko opazen. Sam sem ga seveda zgrešil in do Doslovške planine prišel po obvozu. Ker Marko v Strmih kolesnicah ta del opisuje kot najlepši, sem bil dovolj trmast, da sem šel nazaj in ta del prevozil po pravi poti, vendar sem se precej utrudil, kar se mi je poznalo na spustu. Pot je sicer lepa, vendar so me precej motila debla, ki so vseprek ležala prek poti in me prisilila k pogostemu sestopanju. Po krajšem spustu nad Doslovško planino prideš do kolovoza. Sledi še en zelo zahteven vzpon po slabem kolovozu. Ko se izravna, se desno odcepi peš pot. Tu se začne konkretnejši del poti. Ozka stezica preči vse strmejša pobočja. Malo sicer spominja na Baronovo, vendar je precej ožja, pa tudi varoval-zajl ni. Obvezen je spuščen sedež, in če nisi dovolj prepričan vase, tudi speedway tehnika. Vmes je lepo razgledišče vrh visoke skale, od koder je lep pogled na dolino Završnice in cesto globoko spodaj. Proti koncu prečenja mi je na kratkem strmem prehodu prek korenin malo popustila koncetracija, s telesom nisem bil dovolj za sedežem, zato mi sprednje kolo ni splezalo preko v listje skrite skale. Rezultat je bil lep polet preko krmila. Na srečo pobočje ni bilo več tako strmo kot prej, zato sem se ustavil že nekaj metrov pod potjo, kolo pa še nekaj metrov niže. Glede na verjetno kar spektakularen padec sva jo oba presenetljivo odnesla brez posledic. Izkazalo se je, da sem "izkoristil" zadnje primerno mesto za padec, kajti nekaj 100m naprej se je pot pri Tinčkovi koči iztekla. Od tu sledi le še zelo hiter spust po dolini. Cesta je najprej precej slaba, nato pa se izboljša, zato je spust res uživaški. Z nekaj psihe se da mestoma približati 60km/h. Daunhilarji se ob tej številki verjetno le nasmehnejo, meni pa se je zdela hitrost kar solidna, saj nimam ne primernega kolesa niti nisem poznal ceste. Kot vsakega lepega spusta je tudi tega prehitro konec in mimo jezera se pripelješ nazaj do izhodišča.
Težka in kar lepa tura, ki se je loti z nekaj spoštovanja. Kot pravi Marko, se tu prevelik pogum, bahavost in prevzetnost lahko hudo maščujeta.

:: Zanimivosti ob poti ::

Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene!


:: Komentarji ::
	Preberi komentarje
	Vnesi komentar
	Število komentarjev: 4

	Lep pogled na Julijce...
	Zabreška planina
	Ozka siglca med Doslovško planino in Tinčkovo kočo

:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) Nejc na dan ponedeljek, 18. april 2005

Ker živim pod Stolom imam pač privilegij, da se ture lahko lotim tudi v poznem popoldnevu. Zabreška planina mi je zaradi neverjetnih razgledov, prijaznega pastirja (prisoten v poletnem času) in pa precej manjše obiskanosti kot jo je deležen bližnji Valvazor še posebej pri srcu. Prečnica do Tinčkove koče je samo še smetana po vzponu do omenjene planine. Danes sem preveril stanje poti in ugotovitve so sledeče. Pot je popolnoma kopna, nekoliko pa sem jo tudi počistil tako, da je lepo prevozna. Vetrolom na tej poti na moje začudenje ni pustil kakšnih resnih posledic, tako da plezanja preko dreves ni nič več kot lani. Opozoril pa bi, da je prečnica od Doslovške planine pa vse do Tičkove polna listja, drobnega smrečja (vetrolom) in pa pod njim skritega kamneja. Zato toplo priporočam skrajno previdnost predvsem na izpostavljenih mestih, kjer je lahko padec ali zdrs v desno tudi usoden.

Spisal(a) darko_m na dan sobota, 30. april 2005

Predlog za zaključek, ki je bolj v duhu ture: pri povratku v Završnico tik pred odcepom za Valvazorja se zapeljemo preko jezu in nato takoj desno kratko a strmo navzdol. Znajdemo se na znanem terenu: singlca v strmem pobočju. Za razliko od tiste do Tinčkove koče je ta širša, pobočje je manj strmo, pa tudi podlaga je skoraj idealna. Le na dveh strmih odsekih je treba sestopiti. Zadeva sploh ni kratka, na koncu pa nas pričaka še čisto pravi tunelček. Pred kar zahtevnim 'spustom' (nošenje kolesa po strmih stopnicah) lahko še malo uživamo v nenadejani panorami.
Za tiste, ki jim je tura prekratka, je zanimivo izhodišče golf igrišče Bled. Posebno pri povratku je lepo, ko se vsezkozi od Žirovnice pot rahlo spušča. Orientacijsko je ta del enostaven: od parkirišča kar nadaljujemo po makadamski cesti, ki preseka golf igrišče, nato zavije levo in sledi železnici. Ob prvi možnosti zavijemo čez progo in takoj nato smo že na nadvozu avtoceste in v Vrbi. Nato do Žirovnice in Završnice in kot opisano. Predvsem nazaj je smiselno v Zabreznici zapustiti glavno cesto (takoj po znaku za neko mesarijo, da smo na pravi poti, se moramo čez dobrih 50 m peljati mimo gasilskega doma) in ko ugledamo Vrbo, dol z asfalta na kolovoz. V vročih poletnih dneh pa lahko turo zaključimo s skokom v vodo - do Šobca je 2 km, do Blejskega jezera pa ne dosti več.

Spisal(a) maMile na dan sobota, 11. november 2006

Ravnokar sem prišel iz opisane ture, tako da lahko dam kak konstruktiven komentar. Vsaj upam da bo to:)

Še enkrat bi opozoril, na odcep kmalu za Zabreško planino, ki sem ga sicer videl, a vseeno šel naprej navzdol po poti. Smerokaz za "Roblek" je na levi strani kot tudi stezica in gre v začetnem delu, vzporedno nad makedamsko cesto, ki gre proti Doslovški planini (vendar iz spodnje smeri).
Tudi sam sem imel željo, da bi odšel nazaj in odpeljal po pravi poti vendar moj sotrpin ni bil pretirano navdušen nad to idejo.
Kakorkoli že, obe poti se združita, takoj na vrhu zahtevnega vzpona (vzpona samo, če ste šli varianto po spodnji poti) malce naprej od Doslovške planine. Pozoren je potrebno biti le na dobro viden smerokaz za "Roblek", ki kaže naravnost v gozd, kajti sama potka, ki sicer seka kolovoz, ne bode ravno v oči.
Še komentar k najzanimivejšemu delu poti, ki je praktično ves, le nekajkrat je potrebno sestopiti.
Morda sem pričakoval malce bolj adrenalinsko doživetje, saj je v Strmih kolesnicah opisan kot del za "malce odštekane" kolesarje. Ko sem dospel do Tinčkove koče, sem se praktično šele zavedal, da je veselja konec in, da je bil to ta nevarni del. Sam nisem niti opazil neke hude nevarnosti (morda sem bil preveč zaposlen s samo tehniko vožnje). Še največje tveganje je predstavljalo veliko listja na poti. Listje pa kot vemo zna biti zelo hinavsko in je mojega kolega vrglo s kolesa - k sreči v začetnem delu.
Če imamo po tem delu dovolj zanimivega kolesarjena, se lahko spustimo po makedamski cesti (ki je sicer hitra vendar makedam je makedam), na katero se priključimo pri Tinčkovi koči, proti Žirovnici po dolini Završnica, ali pa (kot sem imel v načrtu pa spet zgrešil) na odcepu, kjer gre cesta v ostrem ovinku levo in kjer je smerokaz za "Roblek" ter "Polška planina" (glej sliko 'Kažipot pri Žagi' pri opisu ture "Sveti Peter"), zavijemo levo in si sposodimo od ture Sveti Peter samo najslajše. Nekaj pozornosti pri smerokazih + povezava s turo Sveti Peter = še zanimivejša, že tako zanimiva tura:)

Spisal(a) Franci na dan torek, 10. junij 2014

Živjo!
Končno sem tudi jaz odpeljal tole turo na sobotno jutro.
Hvala za opis in idejo ture! Presenečen sem bil nad prijaznostjo pohodnikov. Srečal sem jih kar nekaj, pa so vsi izrazili le začudenje nad tem da se da tudi po takih poteh vozit s kolesom.
Opozoril bi, da je slabo vidna markacija od Doslovške planine naprej. Ko pridemo iz single na kolovoz, se po njem spustimo 20m, zavijemo levo gor v klanec po kolovozu oz boljši vlaki, potem pa se moramo pred naslednjim ostrim ovinkom odcepiti nazaj na singlo na desno. Ne sledite kolovozu, ker ni markiran in pelje strmo navzgor in se verjetno konča.

domov :: ture :: iskanje :: razno

Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005